Preskoči na glavno vsebino

Vamos a la playa...

Četrtek 17.10.2019
Po jutranji kavi v zdaj že domačem lokalu v bližini farmacije Viguer, kjer natakarica brez vprašanja prinese kar po navadi naročita, sta se Brina in Katja napotili na delo. Njuna mentorica Cristina se je po treh dneh uvajanja in opravljanja precej nezahtevnih administrativnih del odločila, da ju nauči dela in nadzorovanja kompleksnih naprav za odkrivanje bolezni, nosečnosti in na splošno različnih koncentracij določenih snovi v krvi ter urinu. Predvsem sta delali z napravo za imunologijo, kjer jima je Cristrina med drugim pokazala tudi testiranje za bolezen aids ter hepatitis b; med reaktivi, ki so potrebni, da dokažemo bolezen v krvi pa je tudi reaktiv za testiranje bolezni sifilis, katera se občasno (nekaj primerov na leto) še pojavi v Španiji.


Teja in Julia sta dan začeli s sprehodom po mestu, kjer sta skupaj s profesorico posedeli ob horchati in fartoni. Popoldne sta na delu merili maso vzorcev prahu iz ventilacijskih naprav ter preverjali kvaliteto in starost olj iz različnih restavracij. Ponovili pa sta tudi meritve prejšnjih dni.

Kaja je na terenu preverjala higienska stanja v centru za alkoholike Valencia, bolnicah in tovarnah. Njen mentor Jesús pa jo je gostoljubno povabil na posebno kavi podobno pijačo, imenovano bonbon. Ana pa je z mentorico Marto obiskovala stranke, pri katerih je pomagala z nastavljanjem novih pasti.
V popoldanskih urah smo se skupaj s profesorico odločile za sprehod po starem mestnem jedru, kjer smo se po 207 stopnicah povzpele na znameniti osmerokotni zvonik El Miguelette, ki je bil zgrajen v valencijanskem gotskem stilu. Po napornih 10-ih minutah hoje po strmih in zavitih stopnicah smo bile nagrajene z razgledom na veličastno mesto. Iz stolpa smo imele odlično priložnost podoživeti nam že znane znamenitosti mesta iz malo drugačne perspektive Na poti do restavracije, kjer se ob tipični španski hrani in pijači družijo domačini, smo srečale deklico v tradicionalnih oblačilih, značilnih za največji praznik v Valencii, Las Fallas, ki se odvija marca. Ob sončnem zahodu smo obkrožene z živahno družbo in okusno hrano zaključile dan.

Petek 18.10.2019
Delo v farmaciji je za Katjo in Brino potekalo kot po navadi, utrdili sta svoje znanje o delu z napravami ter pridobili zaupanje Cristine, saj jima je proti koncu delovnega časa dovolila, da sta skoraj samostojno opravili raziskave.

Teja in Julia sta za spremembo z delom začeli že zjutraj. Naučili sta se preveriti vsebnost amonijaka v vodovodnih vodah, na katerih sta že prejšnji dan izvajali meritve. Ob delu pa ju je mentorica učila španščino.


Kaja je v petek na terenu izvajala laboratorijsko delo in sicer meritve vsebnosti klora, soli, pH in merila temperaturo vode. Na vsaki lokaciji pa je odvzela vzorce ter jih poslala v laboratorij, kjer bodo preverili prisotnost legionele v vodi. Legionela je bakterija, ki ob vdihu povzroča pljučnico.
Ana se je polna novih vtisov vrnila iz tako imenovane Mercavalèncie, industrijskega območja, v katerem so skladišča s sadjem in zelenjavo ter tovarne za pridelavo oz. pripravo rib in mesa. Z mentorjem Jesúsem sta preverila večino pasti, si ogledala postopek obdelave svinjskega mesa v eni najboljših klavnic Matadero de Servicos in bila zelo presenečena nad dobrim ravnanjem z živalmi, ki živijo v manj stresnem okolju, ter čistimi higienskimi razmerami.


Popoldne smo se s skupino Poljakov odpravili v Bioparckjer nas je presenetila neverjetna podobnost okolja v ujetništvu ter tistega v naravnem okolju. Videle smo slone, žirafe, nilske konje, zebre, nosoroge, surikate, krokodile in mnoge druge. V parku živali od ljudi loči večinoma skalnata stena, voda ali pa pot, speljana na višini, zaradi česar ima obiskovalec občutek, da se sprehaja po savani daljne Afrike.  
 






Sobota 19.10.2019

Sonce je tokrat vstalo pred nami, zato je bilo zunaj že prijetno toplo, ko smo se okoli desete ure zjutraj odpravile v bližnjo izposojevalnico koles. Po manjših začetnih težavah pri vožnji skozi center mesta, ki je ob tej uri precej prometen, smo pot nadaljevale skozi parke, mimo nasada dreves v obliki steklenic, tako imenovanih los arboles de botella, proti enemu najlepših parkov v Valencii, Los Viveros, ki jih imenujejo tudi kraljev vrtovi. Ko se nagledamo čudes narave in dela krajevnih arhitektov v parku se peljemo mimo Palau de la Musica, tako imenovanih znamenitih koncertnih dvoran in končno prispemo do Lago de los Cisnes, kjer naredimo kratek postanek in si privoščimo ne več tako zelo jutranjo kavo. 

Do naše glavne destinacije dneva, plaže Malvarosa, nas loči le še vožnja mimo Ciudad de las Sciencias ali po naše Mesta znanosti in umetnosti, ki smo si ga prejšnje dni že dodobra ogledali. Ravno, ko vročina dosega najvišje temperature v dnevu, prispemo na plažo, kjer na dolgi peščeni obali domačini in tistih nekaj turistov, ki v oktobru obiskujejo Valencio, igra odbojko, se sončijo, pogumnejši pa tudi zaplavajo v morju. Po napornem tednu dela se prileže poležavanje na mivki pod jesenskim soncem, ki pa je ob tem času v Španiji še prijetno toplo. Okoli šeste ure se s kolesi napotimo proti domu, sproti pa si ogledamo še Playa Alboraya in Playa Patacona. Spet se vračamo skozi čudovite parke in se ustavimo v botaničnem vrtu, Jardin Botanico, kjer občudujemo predvsem nasade kaktusov ter drugih tropskih rastlin.







                 








Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Adios Valencia

Četrtek 24.10.2019   Tokrat sta dan delovno začeli samo Brina in Katja. Poleg običajnega dela danes naučili tudi dela z antibiotiki in sicer  antibiogram .   Popoldne smo skupaj z organizatorji preživele na prijetnem poslovilnem kosilu, kjer smo še zadnjič jedle znamenito  Paello . Po kosilu smo se s težkim srcem poslovile ter se zahvalile za gostoljubnost. Temu je sledil ogled  grafitou  po mestu, kjer smo jih z navdušenjem opazovale ob zanimiv razlagi njihovega pomena.   Dan smo zaključile z še zadnjimi nakupi spominkov ter ob vroči čokoladi in  churrosih  pričakale večer.   Petek, 25.10.2010 Katja in Brina sta dan zadnji začeli sproščeno. Po jutranji kavi sta se odpravili na delo, kjer ju je pričakala Cristina. Svoje naučeno znanje sta ponovili in delo opravljali samostojno. Po končani analizi krvi in urina, ju je Rosa naučila polnjenje kapsul in njihove izdelave. Kljub temu, da ne govori angleško smo se odlično razumele saj je gospa ne glede na leta izredno

Hola de Valencia!

Sobota 12.10.2019 Naša španska avantura se je začela v soboto, 12.10. 2019 in sicer z vožnjo do Trevisa. Po uri in pol dolgem letu nas je v Valencii pozdravilo sončno in toplo vreme. S kombijem nas je simpatični voznik zapeljal do stanovanja, kjer že živita bivša dijaka tehniške gimnazije, ki sta v Španiji prav tako preko Erasmusa. Pet dijakinj se nas je namestilo v velikem sedemposteljnem stanovanju, Ana in profesorica pa stanujeta v sosednji ulici v rezidenčnem stanovanju, vsaka s svojo kopalnico. Po večerji, ki nas je pričakala v stanovanju, smo se odpravile na nočni potep po Valencii. Ta nas je nemudoma očarala s sproščeno energijo in španskim temperamentom, ki je še posebej prišel do izraza, saj so Španci prav ta dan praznovali " Dia de España " (dan Španije) in so bile ulice preplavljene z omamnimi dišavami, poskočno glasbo in živobarvnimi stojnicami.                            Barvitost španske kulinarike                       Okušanje sangrije  Na poti do

Albufera y Paella Valenciana

Nedelja, 20.10.2019 Po športno preživeti soboti smo si v nedeljo po neprespanem tednu privoščile malo daljši spanec. Ob 12-ih smo se s preostalimi Erasmus+ dijaki odpravile v 10 km oddaljeno Albufero, največje jezero v Španiji. Naravni rezervat Albufera je znan po nasadih riža in je dom številnih vrst ptic. Poleg raznolike biotske pestrosti je to območje tudi izvor tradicionalne španske jedi, Paella. Ob prihodu sta nas na čolnu pričakala vodiča, ki sta se po najboljših močeh trudila zakriti sledi dežja. Ko je bilo vse pripravljeno, smo se vkrcali na čoln in odpluli v neznano. Po uri vožnje skozi raznolike kanale, kjer so nam družbo delale race in raznovrstne ptice, smo se odpravili proti restavraciji na pokušino tradicionalne španske jedi, Paelle. Za predjed so postregli solato ter specifičen česnov (salsa alioli) in paradižnikov namaz s popečenim kruhom. Kuharja sta nam nato ponosno pokazala ogromno ponev, premera enega metra, v kateri je bila pripravljena okusna Paella